Ohranimo in okrepimo vrednoto zakonske zveze in družine

Lani smo v dokumentu Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije skupaj s Slovensko Karitas in Svetom katoliških laikov Slovenije posebej opozorili na problematiko nesklepanja zakonskih zvez, saj se pri nas vedno manj mladih odloča za zakonsko in družinsko življenje. Mednarodne študije nas po številu sklenjenih zakonskih zvez uvrščajo na zadnje mesto v celotni Evropski uniji. Skrb vzbujajoče stanje na področju sklepanja zakonskih zvez je posledica lahkomiselnega zanemarjanja in razvrednotenja zakonske zveze in družine. Odsotnost vzgoje za zakon v naših izobraževalnih ustanovah, pravna izenačitev zakonske in izvenzakonske skupnosti, večje ekonomske in praktične ugodnosti domnevno enostarševskih družin, ki to v resnici niso (npr. nižji prispevki in prednost pri sprejemu v vrtec, višji otroški dodatki, štipendije in ostali socialni prejemki, prednost pri dodeljevanju socialnih stanovanj, itd.), in promoviranje drugih oblik skupnega življenja povzročajo, da se mladi težje odločajo za sklenitev zakona, saj so tedaj gmotno na slabšem kot njihovi vrstniki, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, uživajo pa ugodnosti, ki so sicer upravičeno namenjene enostarševskim družinam. Zato je razumljivo, da v takšnem družbenem okolju nimajo spodbud za trajno in pravno urejeno zakonsko življenje ter starševstvo. Navedeno je tudi eden izmed razlogov, da se kot narod soočamo z dolgoročno zelo nevarnimi demografskimi pojavi.

V Katoliški Cerkvi smo prepričani, da je sklenjena (civilna in cerkvena) zakonska zveza znamenje vseživljenjske zveze med enim moškim in eno žensko, ki sta se skupaj odločila za ljubeče in zvesto življenje moža in žene. Takšna zveza je del človekove narave, ki jo je ustvaril Bog z namenom, da bi se zakonca ljubila, medsebojno podarjala in postala starša svojim otrokom. Zakonska zveza te vrste je zato najbolj primerno okolje za otrokov psihološki in telesni razvoj. Če naj bodo »otrokove koristi glavno vodilo«, potem je družini v pravem pomenu besede potrebno priznati njeno prednostno in neprimerljivo mesto in jo kot tako tudi varovati.

Kar je v skladu s človekovo naravo, je koristno tako za posameznika kot tudi za skupnost, v kateri živi. Zato je institucija zakonske zveze »enega moškega in ene ženske« velika naravna in Božja dobrina, ki mora biti tako na zasebni kot tudi na družbeni ravni ustrezno ohranjena, zaščitena in v izobraževalnih ustanovah ter drugod v javnem življenju ustrezno promovirana. Zato odločno nasprotujemo tistim predlaganim spremembam družinske zakonodaje, ki bi pojmovanje in vrednotenje zakonskega in družinskega življenja izpostavile novim pretresom in ga še bolj razvrednotile, posvojene otroke pa izpostavile nepredvidljivim in nepopravljivim posledicam. Prav v Sloveniji ni potrebe za redefiniranje pojma družine zgolj zaradi posnemanja nekaterih skrajnih, maloštevilnih in spornih tujih primerov. Poudarjamo, da je še večja zaščita družine, utemeljena na zakonski zvezi med možem in ženo, nujno potrebna za celosten razvoj človeške osebe in njeno dostojanstvo ter tudi za trdnost, mir in prihodnost naroda ter države.

msgr. dr. Anton Stres mariborski nadškof koadjutor in predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK